Radio Študent, 16. marec 2015 ― V sklopu dvodnevnega seminarja Omrežne motnje – vnovičen razmislek o opozicijah v umetnosti, hektivizmu in poslovnem svetu, ki je potekal 11. in 12. marca v prostorih Kina Šiške, se je v Galeriji ŠKUC minuli teden sočasno otvorila tudi istoimenska razstava pod kuratorskim vodstvom Tatiane Bazzichelli. Ta se v skladu s seminarjem osredotoča na razne oblike šuma oziroma motenj znotraj vseprisotnih oblastnih sistemov, ki naj bi predstavljali nebinarno alternativo direktni zoperstavitvi ali uporu. Razstava predstavlja delovanje bolj ali manj poznanih skupin, gibanj ali figur, kot so Anonymous, Neoizem, sveženj Suicide club, Cacophony Society in Burning man, trojica Janezov Janš, Anna Adamolo ter drugi. Pri tem je izpostavljen predvsem nezapopadljiv značaj njihovih identitet, pravnega statusa ali v določenih primerih kar delovanja samega. Njihov obstoj je namreč prepreden z določeno mero dvoumnosti, ki spravlja sistem, sredi katerega se pojavljajo, v stanje neravnovesja. Tako ga šibijo do točke, ko ta razkrije svoje vrzeli ali šibkosti, ki bi sicer ostale skrite. Kot primer za to lahko navedemo kar gibanje Neoizem, katerega ime si je po pričevanju Montyja Cantsina izmislil Monty Cantsin, pri čemer je tudi Monty Cantsin le ime mednarodnega zvezdnika, ki si ga je znova izmislil prav on, in ga lahko za poljubno rabo prevzame tudi kdorkoli od nas. Zmeda, ki nastane ob tovrstnem drsenju označevalca, izzove meje oblastnih mehanizmov, ki se zanašajo na opredeljivost naših identitet. Le pomislimo, kakšni bi bili učinki v političnem, birokratskem ali pravnem sistemu, če bi svoje dejavnosti izvajali le še pod imenom Monty Cantsin: pod označevalcem, ki označuje vse, a ravno kot tak tudi nič. Učinki bi bili podobni tistim, ki so jih s svojim preimenovanjem proizvedli že trije Janezi Janše. Če se namreč opremo na domnevne pozive na sodišče, ki jih je bil po lastnem pričevanju zaradi 'teh tipov' deležen tisti drugi Janez Janša, lahko sklepamo, da so ti učinki vsa